UNDERGROUND FESTIVAL: SON OF THE VELVET RAT na RTS televiziji

- torek, 24. 4., 12.45

Res je, v rock'n'rollu se dogaja to kar je v družbi skrito. V rock'n'rollu pride na dan bistvo in resnica o osebnosti posameznika. Ta lahko v običajnem življenju funkcionira povsem „normalno“, urejeno, zbrano, racionalno in konstruktivno. Ko pa se preseli v svet sodobne popularne glasbe, spremeni tudi celoten zorni kot. Lahko bi rekli, da privre na dan prava resnica o subjektu.

Na Underground festivalu nastopajo samo tisti avtorji in izvajalci, ki v svojem delovanju nimajo dvojnih meril, niti podzavestno jim ne pridejo na plano. So glasbeniki v pravem pomenu besede. Če si glasbenik se ti razmik v dojemanju stvari ne more in ne sme dogajati. To lahko prevedemo tudi tako, da tisti z enotnimi merili slišijo glasbo, drugi pa jo vidijo. Izvajalci na Underground festivalu jo slišijo, postali pa bodo vidni.

Son of the Velvet Rat. Glasba. Zvok. Vzdušje. Okleščeno do svojega bistva, brez okraskov, ornamentov ali ukan, ki odvračajo pozornost. Z besedami, to že. Ali bolje: posejana z njimi, povezana z besedilom, obdarjena z glasom. Čistost je ključna beseda, na katero pomislimo, ko sin žametne podgane stopi k mikrofonu. In lepota. Peter Jesperson, nekdanji producent in manager skupine The Replacements, je ujel bistvo: “… čudovita in resna glasba, njihova besedila so čista poezija.” Dejansko gre praksa v tem primeru – odkrivanje pesmi, zapis pesmi, igranje v studiu, na odru, na samem, kjer ni drugih poslušalcev – z roko v roki s procesom refleksije, razglabljanja, brezkompromisnega razkrivanja pesmi kot umetnine. Občasno ta proces prinese zbirko besedil in glasbe, ki je primerna, da se pošlje v cevi, kanale in poti distribucije in prodaje. Georg Altziebler, “najboljši kantavtor, ki ga je ta dežela proizvedla” (Andreas Russ, Kurier) bi verjetno raje imel magično razdelitev svojega opusa, način, s katerim bi svoje ustvarjanje neposredno izstrelil v srca poslušalcev. Melodija, ki odmeva neskončno. Verz, ki te zagrabi in nikoli ne izpusti.